Skozi merilec moči - Vzpon na Pokljuko

Koliko wattov? To je vprašanje, ki se zelo pogosto pojavi po kakšni kolesarski dirki, še posebej po kolesarskem vzponu. In tudi na vzponu na Pokljuko, ki je potekal to nedeljo (28.7), ni bilo drugače. Kljub temu, da večina kolesarjev svoje številke predstavlja na Stravi, se najdejo tudi takšni, ki te podatke skrbno skrivajo. Dean Bartuš, ki je bil v nedeljo na vzponu na Pokljuko drugi generalno ter zmagovalec v svoji katergoriji, je dovolil, da objavimo njegove podatke iz vzpona. Dean sicer vse svoje treninge in dirke objavlja na Stravi, a kljub temu velikokrat dobivamo vprašanja, kaj in koliko wattow je obračal.

Graf moči, srčnega utripa, kadence, hitrosti in profil višine.

Vzpon na Pokljuko je zelo specifičen vzpon. Predvsem zato, ker ga lahko razdelimo na dva dela:

1. Vzpon oz. strmejši del

2. Položnješi zaključek

V prvem delu imamo približno 7,5km strmejšega dela vzpona s 7,2% naklonom (540 višincev). V drugem delu pa imamo 6,5km položnejšega odseka s povprečnim naklonom 0,6% (37 višincev). Kot pričakovano so se največje moči razvijale na prvem, strmejšem delu, kjer pride do izraza klasična karakteristika klančarjev, tistih, ki razvijajo visoke relativne moči (w/kg - več o zaloglasnem w/kg si lahko preberete tukaj).

V prvem delu je Dean proizvajal v povprečju 391w (5,4w/kg pri 72,5kg) moči pri povprečnem utripu 173bpm (184bpm max).

Iz prve slike je razvidno, da dirka v prvem delu ni bila popolnoma enakomerna. V prvih treh minutah drike je bil tempo na najstrmejšem delu najhitrejši. Tu je Dean razvijal 449w (6,19w/kg) moči. Za tem je sledil še en 1,5min dolg skok, kjer je Dean v povprečju razvil 490w (6,75w/kg) moči.

Več kot očitno je, da je bil tempo v prvem delu kar visok. Za tem je sledil položnejši del, kjer so imeli prednost kolesarji, ki razvijajo visoke absolutne watte ter kolesarji, ki so bili v skupini in so si lahko pomagali pri opravljanju dela na čelu skupinice. Ti kolesarji so na takem terenu vedno hitrejši kot posameznik.

V drugem delu pa je imel Dean nekaj wattov nižji tempo. V zadnjih 10-ih minutah je kolesaril v povprečju z 352w (4,86w/kg) pri povprečnem utripu 172bppm.

Ti rezultati so Deanu na vzponu na Pokljuko prinesli 2. generalno mesto (2 sekundi za zmagovalcem), pri čemer moramo omeniti, da vremenski pogoji niso bili optimalni. Nizke temperature in dež so pustile nekaj posledic na prikazu pripravljenosti, a pogoji so bili za vse enaki (čeprav se na vse pogoje ne odzivamo vsi enako).

Dean je pokazal zelo lepe številke, čeprav pravi, da je bil klanec zanj prekratek in na koncu preveč položen. Za predstavo naj dodamo še številke izpred 14 dni, ko se je Dean udeležil vzpona na Stari Vrh in z njim opravil najhitreje. Na tem vzponu je 25 minut v popvrečju razvijal 410w (5,66w/kg) moči pri 183bpm utripu (194bpm max - zaradi temperatur in vremena je bil utrip dosti višji kot pri vzponu na Pokljuko).

Omeniti je potrebno, da številke (watti) nihajo od merilca do merilca moči (te lahko nihajo tudi od 10-20w). Ampak v povprečju so najboljši slovenski kolesarji sposobni v 20-30 minutah razvijati med 5,2-5,7w/kg moči, kar so že zelo lepe številke. Vsem verjetno znana ševilka FTP, bi v teh primerih nihala med vrednostmi (5-5,3w/kg).

Sedaj pa te rezultate primerjajmo še z nedavno zmago Vincenza Nibalija na 20. etapi dirke po Franciji, kjer je prvi prikolesaril 33km vzpon na Val Thorens.

Na zgornji sliki imamo podatke iz merilca moči Nibalija. To je bila zelo kratka, a zelo intenzivna etapa. Osredotočimo se na zaključni vzpon, ki je bil dolg 33km, kolesarji pa so premagali približni 1800 metrov višinske razlike, kar znese povprečno 5,5% naklona. Vincenzo Nibali je:

• potreboval za vzpon 1h19min,

• imel na klanec povprečno hitrost 22km/h,

• v povprečju kolesaril s 351w moči,

• kar znese 5,4w/kg.

Seveda so to podatki po 19-ih dneh dirkanja, ko so kolesarji že močno utrujeni, a podatki še vedno ostajajo impresivni. Za primerjavo, FTP tekmovalcev za zmago na dirki po Franciji se nahaja med 6-6,3w/kg.

Za vse tiste, ki se radi primerjate s profesionalnimi kolesarji. Verjetno bi se kakšen najboljši amaterski kolesar lahko peljal tudi na dirki po Franciji. Mogoče v vlogi pomočnika na kakšni etapi ali podobno. Približno 50% kolesarjev, ki se udeleži dirke po Franciji, ima namreč FTP med 5-5,5w/kg. Seveda pa nečesa nikakor ne smemo pozabiti. Ena sama številka (v tem primeru FTP) nam nikoli ne pove vsega.