Zloglasni watt na kilogram

"Če se peljete po trasi, ki ni ravna kot "palačinka" je izboljšanje razmerja w/kg nujno potrebna"

Watt na kilogram je fraza, ki jo pogosto slišimo med kolesarji, predvsem med tistimi, ki imajo težave z vožnjo v klanec. Imam prijatelja, ki je nor na avtomobile in velikokrat v šali pravi: " Denar ne more kupiti sreče, lahko pa kupi več konjskih moči, kar je enako kot sreča". Kolesarji žal več moči ne moremo kupiti, lahko pa izboljšamo svojo pripravljenost in poskušamo dvigniti moč, ki jo je naše telo sposobno proizvajati. A človeška fiziologija (mišice, pljuča, srce) nam postavlja mejnik, kjer se proizvajanje moči ustavi.

Na našo srečo absolutna količina moči, ki jo lahko proizvedemo, ni edini faktor, ki predstavlja kolesarjevo zmogljivost. Kaj pa teža? Teža, ki jo moramo nositi s sabo, je tudi ključnega pomena. Za pospeševanje in prenašanje mase v klanec in premagovanje sile gravitacije (tudi zračni upor ter kotalni upor) potrebujemo določeno količino moči. Iz tega sledi: lažji kot smo, manj moči potrebujemo za premikanje.

Za kolesarje, ki se ne peljejo po popolnoma ravnem terenu (to smo vsi), je pomembno koliko moči lahko proizvedemo v povezavi z našo maso (težo). Temu pravimo razmerje moči in teže, ki jo izrazimo kot watt na kilogram - w/kg. To številko dobimo tako, da delimo našo aboslutno moč, ki jo ponavadi prikazujejo kolesarski računalniki, z našo težo. V primeru 80kg kolesarja, ki proizvaja 250w moči, dobimo 3,13W/kg (250/80=3,125). To pomeni, da kolesar za vsak kilogram telesne teže, ki jo nosi, proizvaja 3,13w moči.

Razmerje moči in teže je zelo pomembno, saj je dober pokazatelj pripravljenosti kolesarja. Vzemimo primer kolesarja A, ki lahko proizvaja 250w moči ter kolesarja B, ki lahko proizvaja 225w moči. Na popolnoma ravnem terenu (kjer ni vpliva gravitacije) lahko z veliko gotovostjo trdimo, da se bo kolesar A peljal hitreje od kolesarja B. Če pa se cesta postavi pokonci, bo velik vpliv pokazala tudi teža kolesarjev. Če bi imela oba kolesarja 80kg, bi seveda bil hitrejši kolesar A. Kaj pa če ima kolesar A 80kg, kolesar B pa 68kg? Razmerje moči kolesarja A je v tem primeru 3,13w/kg (250/80=3,13), razmerje moči kolesarja B pa 3,3w/kg (225/68=3,3). Na ravnem terenu ta razlika mogoče ne bi bila toliko očitna, na klancu pa lahko trdimo, da bi se kolesar B peljal hitreje od kolesarja A kljub temu, da proizvaja nižjo absolutno moč.

Razumevanje razmerja moči in masa - watt/kg

Razmerje watt/kg dobimo po preprosti matematični formuli moč / masa, kar tudi najslabšim matematikom pove, da so za povečanje razmerja w/kg samo 3 načini:

povečanje moči ob ohranjanju konstantne telesne mase
ohranjanje moči in zmanjšanje telesne teže
povečanje moči in zmanjšanje telesne teže

Lahko se zgodi da ob povečanju moči in povečanju telesne teže ne pride do povečanja razmerja w/kg, kar lahko pomeni, da se naša pripravljenost ni spremenila (ravno tako za nižanje moči in telesne teže). Zgornja tabela predstavlja razmerja watt/kg glede na različne moči ter telesne teže. V tabeli so označena razmerja 3w/kg, da si lahko lažje prestavljamo kakšne številke so potrebne, da imata dva kolesarja podobno pripravljenost. Vidimo lahko, da mora 90kg kolesar proizvajati kar 60w več kot pa 70kg kolesar, da imata oba razmerje 3w/kg.

Sedaj pa poglejmo tega 90kg kolesarja. Če se ta odloči in izgubi 10kg (90kg-10kg=80kg) njegovo razmerje skoči iz 3w/kg na 3,4w/kg, kar je že zelo velik napredek. Če pa bi hotel kolesar z 90kg dobiti razmerje 3,4w/kg bi moral povečati svojo moč za 36W (Iz 270 na 306w). Tukaj vidimo, da je izguba telesne mase učinkovit način izboljšanja naše pripravljenosti, tudi če se naša moč ne spremeni.

Zanimivost: Povprečen kolesar ima 5kg ali več rezerve v maščobnih oblogah, z izgubo katerih bi lahko izboljšal svojo pripravljenost.

Primer razmerij watt/kg različnih kategorij kolesarjev.

Zgornja tabela prikazuje razmerja med različnimi kategorijami. Zraven je dodana kategorija amaterjev, ki se nanaša na najboljše amaterske kolesarje v sloveniji.

Pomen razmerja w/kg kadar se bojujemo z vetrom, zračnim uporom in klancem.

Iz prejšnjega primera vidimo, da je, kadar govorimo o premagovanju klancev, razmerje watt/kg najpomemebnejše, vseeno pa ne smemo pozabiti na absolutno moč.

Poglejmo kolikšno moč morata razvijati 70kg in 80kg kolesarja s 6kg kolesom, ki potujeta na 7% klanec s hitrostjo 16km/h v enakomernem vetru. Z matematičnim modelom lahko izračunamo, da bi 80kg kolesar moral razvijat moč okoli 298w oz 3,73w/kg. 70kg kolesar bi v tem primeru potreboval samo 266w za enak napor. Čeprav je to 32w manj po absolutni moči, mora 70kg kolesar razvijati malce višje watt/kg razmerje in sicer okoli 3,8w/kg.

Zakaj pride to takšne razlike? Čeprav se večina moči porabi za premagovanje gravitacijske sile, se del (fiksen del) moči porabi za premagovanje zračnega upora, ki pa je za oba kolesarja enak. Z višjo hitrostjo se viša tudi vpliv zračnega upora in ta deluje v prid tistim, ki lahko poleg visokega razmerja watt/kg razvijajo tudi visoko absolutno moč. Pri tem moramo biti vseeno pozorni, saj v večini primerov višje moči razvijajo večji in težji kolesarji, kar pa pomeni tudi slabša aerodinamika.

Poglejmo zgornji primer še enkrat. Sedaj upoštevamo, da se kolesarja peljeta s hitrostjo 32km/h na 3,5% klanec. V tem primeru dobimo:

80kg kolesar = 462w (5,77w/kg)
70kg kolesar = 429w (6,12w/kg)

Razlika med aboslutno močjo je še vedno 32w, a oba kolesarja morata poiskati približno 163w moči za premagovanje zračnega upora. Opazimi pa tudi, da mora biti 70kg kolesar dosti bolje pripravljen, da gre lahko enako hitro na ta položen klanec, kot 80kg kolesar.

Kaj to pomeni v resničnem okolju?

Bolj kot imamo hribovit teren, bolj pomebno je visoko razmerje watt/kg, Na ravninskem terenu pa je velik poudarek na absolutni moči. To je lepo prikazano na spodnji sliki.

Pomembno je, da se tudi pripravljamo in treniramo za teren, po katerem se peljemo ali tekmujemo. Nekdo, ki tekmuje samo na ravninskih dirkah, mora dati poudarek na zvišanju absolutne moči, saj mu ta omogoča vožnjo pri velikih hitrostih.